Turški vpadi v naše kraje so se začeli v začetku 15. stoletja. Valvazor poroča, da so Turki 9. oktobra 1408 vdrli v Belo krajino in jo strašno opustošili. Podoben roparski napad se je zgodil tudi leta 1411. Iz Bele krajine in od Kolpe je bila Turkom odprta pot preko Kočevske do Ribnice naprej proti Ljubljani. Podatki za prvi turški napad na Ribnico so iz leta 1415. Za obrambo pred Turki so ljudje zidali tabore. Valvazor poroča, da so jih začeli postavljati prav leta 1471. Drugo sredstvo obrambe zoper Turke so bili kresovi - ognjeni telefoni. Kadar so Turki prodrli iz Bele krajine, so, kot poroča Valvazor, kresovi goreli po naslednjem vrstnem redu: Vinica, Poljane ob Kolpi, Kostel, Fridrihštajn nad Kočevjem, Ribnica (pri Sv. Ani), Ortnek (na Grmadi), Turjak (Sv. Ahac), Ig, Ljubljana.

Ko Valvazor piše o turških pohodih skozi Ribnico, pravi: "Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji grozodejec je ta trg večkrat premagal in okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu si ni mogel nikoli podvreči. Zato je v srdu vsakokrat odvedel s seboj mnogo kristjanov v sužnost, vse oropal in v vsem posnemal hudiča, tiranov očeta. Zaradi takih vpadov so žal v bridkem spominu leta 1480, 1526, 1546,1558, 1559, v januarju in februarju 1564 in še mnogo drugih, v katerih so Turki strašno potegnili svojo morilsko sabljo nad Ribnico in okoliške pokrajine..." Od leta 1584 Ribnica ni več videla Turkov, ki so jo bili skozi dobo dveh stoletij vsaj sedemindvajsetkrat oplenili in požgali.