Med vladarji, ki so si v 13. in 14. stoletju z oglejskimi patriarhi in Habsburžani delili oblast v slovenskih deželah, je treba omeniti Ortenburžane in Celjske grofe. Ortenburžani so dobili svoje ime po gradu Ortenburg pri Spittalu na Koroškem, ki je bil njihov rodni grad. Že v 13. stoletju so od oglejskih patriarhov dobili v fevd Ribnico. Ortenburžani so bili ugledna plemiška rodbina. Uživali so čast, kakor neodvisni državni knezi, zato so morali Turjačani kot navadni plemiči pred njimi stopiti v senco. Večinoma so se Ortenburžani odlikovali po hrabrosti in globoki vernosti.

Točnega datuma, kdaj so Ortenburžani dobili v posest Ribnico, ne vemo. Izvirna listina, ki omenja, da je Ribnica že sestavni del obširnega ortenburškega gospostva, je z dne 25. aprila 1263. Vsebina te listine je delilna pogodba dediščine med bratoma Henrikom in Friderikom Ortenburškim.

Glavni kolonizator Kočevske je bil grof Oton VI. Ortenburški, ki je v tridesetih letih 14. stoletja tja pripeljal nemške kmete s svojih posestev na gornjem Koroškem. Po prihodu v že obstoječa majhna slovenska naselja so nemški kmetje začeli z velikimi krčenji gozdov po kočevskem polju. Ko so slovenska naselja preplavili Nemci, so se Slovenci obdržali trdno le še v Slovenski vasi.

V Ribniški dolini ni bilo večjih poselitev z nemškimi kolonisti. Slovenski kmet, ki je že imel obdelovalno zemljo, ni rad rinil v gozdove, da bi si na novo ustvaril kmetije. Kot primer nemške kolonije je znana edino Nemška vas pri Ribnici. Nastanili so jo Ortenburžani ali še pred njimi Turjačani. Sprva se je namreč Nemška vas imenovala Paiersdorf, torej so bili njeni prebivalci Bavarci. Vsi nemški koloni so počasi postali Slovenci, ostalo je le ime Nemška vas.

Kolonizator Kočevske Oton VI. Ortenburški je umrl leta 1374 v svojem gradu v Ribnici. Njegov sin Friderik je preminil leta 1418, potem ko mu je že v otroških letih umrl edini naslednik. Tako so v Ribnici prenehali vladati Ortenburžani. Friderikov svak Ludovik je postal oglejski patriarh. Več kot deset let je bival pri svojem prijatelju in sorodniku celjskem grofu Hermanu II. Po pogodbi je postal lastnik ogromne ortenburške dediščine. Celjani so vladali v Ribnici od leta 1418 do 1456.

Po smrti zadnjega Celjana Ulrika IV. leta 1456 je Ribnica pripadla Habsburžanom in bila vse do leta 1619 deželnoknežja posest.
Leta 1619 ga je cesar Ferdinand prodal Janezu Jakobu grofu Khislu, njegov sin pa Andreju Trillerju pl. Trillegkhu. V lasti Trillegkhov je ostalo do začetka 18. stol. Od 1738 so bili lastniki grofje Cobenzli; 1810 ga je Filip grof Cobenzl prodal Antonu Rudežu iz Kobilje Glave za 160.000 goldinarjev. Rudeži so ostali lastniki posestva do 1945.

Leta 1798 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dane, Dolenja vas, Gorenja vas, Goriča vas, Grčarice, Hrib, Jurjevica, Prigorica, Rakitnica, Retje, Ribnica, Sušje, Zamostec in Žimarice.

Viri: www.slovenia-heritage.net

www.encyclopaedia.es/sl/wiki/