Imamo zmagovalca letošnje Eme, ki je z velikansko prednostjo pometel s konkurenco izredno »priznanih« glasbenih imen naše dežele in s tem dokazal, kaj pravzaprav Slovenci mislimo o tej prireditvi.
Emo spremljam že kar nekaj let in do sedaj ( razen nekaj posameznikov) nisem zasledil kakšne velike zagretosti v smislu inovativnosti, kakšne dobre koreografije, scenskega nastopa, predvsem pa ne pesmi, ki bi »vžgala« tudi na Eurosongu.
Pojavljali so se avtorji, ki so predstavili same »globokoumne in izrazne« pesmi, besedila, za katere nisi vedel ali jih izvajalci deklamirajo pred šolskim zborom, ali v cerkvi na koru .Pozabili pa so, da je to razvedrilna prireditev, da ljudje poslušajo komade ki so melodični, ki se jih da hitro zapomniti, ne pa neke balade.
Ja pa so res eni Loleki in Boleki, ali kaj je že bila tista risanka. Bolj kot gledam te oddaje, manj mi je jasno zakaj se dve vodilne televizije cukajo.
O teh zvrsteh oddaj imam pač svoje mnenje. Da, jih gledam z enim očesom ko delam na računalniku. Da bi bil tudi tu na tekočem. Ker kaj se dogaja. Pride kolega in ga vprašam kako pa kaj Artur in La Toya, pa me najprej fino popljuva, rekoč:-Le kako moreš gledati take bedarije. Ko mu zatrdim da le z enim očesom se le zasmeje. Ko počasi vrtam naprej, lej ga zlomka, saj je bolje informiran o dogajanjih na kmetiji kot jaz. Vse ve, za vsakega ima komentar, vsakemu prilepi svoj karakter in na koncu spet popljuva celo oddajo.
Da sem se lotil pisanja tega članka me je vzpodbudilo vprašanje našega meščana, ob pogovoru o naši športni dvorani. No, na ta vprašanja sem že dolgo navajen, sploh če poznamo krizo s prostorom za mlade. Tudi mladi mi večkrat potarnajo, da se nimajo kam dati ob dolgih zimskih večerih, razen par lokalov v centru, ki pa se zaprejo prehitro za njih.
Zopet mi je v roke prišlo občinsko glasilo Rešeto. Rad ga prebiram, saj tako izvem kakšno stvar, ki ni še na mojem repertoarju. Pa tile naši uredniki se res potrudijo za pestro vsebino. Le reklam bi bilo lahko malo manj ( vem, vem, se mora tržiti).
Najprej preberem zgodovino ribniške doline, ker se mi zdi, da je izredno dobro opisana. Pa tudi avtor se je moral kar potruditi, da izbrska vse podatke in jih strni v brano obliko. Reklame na hitro preletim in se ustavim pri rubriki, ki jo objavlja naš župan.
Propad zaradi recesije, ali le bankrotiranje delodajalcev.
Prispeval Levka
Ponedeljek, 04 Maj 2009 05:43
Ko prebiram vse te vladne ukrepe za izboljšanje likvidnosti gospodarstva, pomoči firmam v obliki subvencij in ostale ukrepe, ki jih izvaja vlada, ne morem mimo dejstva, da gredo vsi ti ukrepi zopet na ramena delavcev, kakšne koristi od pomoči pa itak ne bo. Tudi v naši dolini se spopadajo z gospodarskimi problemi. Vendar imam občutek, da le ni vse tako brezupno, kot to delodajalci prikazujejo. Kako drugače prikazati podjetje, ki je še pred nedavnim kupovalo druga podjetja njegove branže, doma pa zgradilo novo proizvodno halo, rekoč, da bo v njem dobilo delo preko 100 ljudi. Ob odprtju je bil cel rompompom, vsi lokalni mediji in občinski velmožje so kimali in pritrjevali direktorju in z zadovoljstvom ugotavljali:« no pa smo le dobili človeka, ki bo poskrbel za še tiste maloštevilne brezposelne na zavodu.
